Na strani www.ptujinfo.com je objavljeno:
V tej štajerski občini bodo v reki Dravi znova iskali zlato
Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavninah segaj v šesto stoletje pred našim štetjem. Zanimiv in tudi za današnje razmere presenetljiv je podatek, da je v letih 1907 in 1908 na Dravi zlato izpiralo okoli 200 izpiralcev.
Drava, kot zlatonosna reka, in njeni pritoki izvirajo v Alpah, kjer so tudi primerna nahajališča mineralov, med njimi tudi zlata. V 20. stoletju je bilo nabrežje Drave izjemno bogato nahajališče za izpiranje zlata iz rečnih naplavnin. Zaradi izgradnje akumulacij v Avstriji in Sloveniji, posledičnega zmanjševanja premeščanja sedimentov in tudi večtisočletnega izkopavanja, je v zadnjih letih izpiranje zlata skorajda izumrlo.
V občini Starše bodo s pomočjo evropskih sredstev poskušali izpostaviti pomen reke Drave in obuditi zgodbe o zlatokopih. Tako so v letu 2019 preko javnih pozivov Lokalne akcijske skupine Lastovica prijavili projekt Zlata Drava, v začetku leta pa so dobili odločbo o potrditvi projekta. Z izvajanjem aktivnosti bodo pričeli že v juniju.
Kot so sporočili, je namen projekta Zlata Drava oživeti, ohraniti in prenašati na naslednje rodove kulturno-zgodovinsko izročilo o izpiranju zlata v Zlatoličju.
»Zlato v dravskih naplavninah lahko najdemo še dandanes. Zato je lahko izziv za vsakogar, da se na lep poletni dan sprehodi ob Dravi, pregleda prodišče in sipine in morda najde kakšno zlato luskico. Seveda, pa pazljivo, saj je reka nepredvidljiva in je potrebno posebno pozornost nameniti tudi varnosti,« ob tem pozivajo ljudi.
Načrtujejo postavitev košev in klopi ob kapelici v Zlatoličju, ureditev ceste do Drave, nabavo sodobne starinske opreme za izpiranje zlata, oblačil, obutve in delovnega materiala za udeležence, izvedbo delavnic o izpiranju zlata iz reke Drave za strokovne, lokalne in poslovne udeležence.
Pri projektu bodo poleg občine Starše sodelovali še Turistično društvo Starše, Športno društvo Zlatoličje in Gradnje Starše. Skupna vrednost projekta je 40.820 evrov, občina bo sofinacirala stroške v višini 29.587 evrov, zaključek pa je predviden maja 2022.
